TRETJI DAN SEJMA AGRA V GORNJI RADGONI
Tretji dan 63. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra je bil namenjen različnim tematskim skupinam, med drugim govedorejcem, živilcem, gastronomiji, ekološkemu kmetijstvu in veterinarjem.
Na številnih razstavnih mestih so potekali strokovni posveti, med drugim:
Naše kmetijstvo in hrana 2040 – vizija prihodnosti slovenske pridelave in prehrane,
Preventivno ravnanje kmetov za zaščito pridelkov, živine in premoženja pred krajami – strategije za večjo varnost in zaščito,
Veterinarski posvet – razprave o aktualnih izzivih v veterinarski stroki,
Pomen genomske selekcije za razvoj in prirejo mleka v govedoreji – ključ do izboljšanja kakovosti in produktivnosti živine
Tretji dan sejma Agra 2025 je bil pospremljen z vrsto strokovnih posvetov in predstavitvijo pomembnih inovacij, medtem ko so podelili prestižna priznanja za prehranske izdelke. Dogodki dneva so jasno pokazali, da sejem ni le razstavno prizorišče, temveč ključen prostor za znanje, trajnost, izboljšanje kmetijskih praks in skrb za kakovosten razvoj živilskih panog.
Slovenija je leta 2024 dosegla le 37 % samooskrbe z zelenjavo, zato je bila na sejmu Agra 2025 glavna tema posveta potreba po vlaganjih v sodobne rastlinjake. Za popolno samooskrbo bi zadostovalo 25–30 hektarjev novih rastlinjakov in približno 100 milijonov evrov investicij v treh letih. Pridelava v zavarovanih prostorih prinaša stabilnejše pridelke, daljšo sezono, več ciklov in manjšo rabo zaščitnih sredstev. Ključni izzivi ostajajo omejene finančne podpore, nepoštene prakse v verigi preskrbe ter potreba po tehnološkem razvoju in boljšem sodelovanju pridelovalcev s stroko.
Na sejmu Agra je Ministrstvo za kmetijstvo predstavilo pripravo Vizije »Naše kmetijstvo in hrana 2040«, ki bo celovito zajela slovenski kmetijsko-prehranski sistem. Ministrica Mateja Čalušić je poudarila pomen vključujočega dialoga, zaupanja v domačo hrano in kratkih dobavnih verig. Profesor Emil Erjavec je opozoril na podnebne spremembe, demografsko krizo in stagnacijo v živinoreji, hkrati pa izpostavil priložnost rasti ekološkega kmetijstva. Razprava je pokazala nujnost povezovanja kmetov, večje uporabe domačih surovin ter jasnejših informacij za potrošnike. Vizija 2040 želi zagotoviti trajnostno, konkurenčno in pravičnejšo preskrbo s hrano ter vključuje stroko, kmete, potrošnike in širšo javnost.
Na sejmu so predstavili rezultate projekta GeoCOOL Food, prve celovite raziskave uporabe plitve geotermalne energije za hlajenje hrane v slovenskih kmetijskih hladilnicah. Poskusi na dveh pilotnih kmetijah so pokazali, da ima tehnologija potencial, a je ekonomsko upravičena le v določenih primerih, ob hkratni rabi za ogrevanje in ob ustreznih lokalnih geoloških pogojih. Raziskovalci so poudarili pomen dobrega načrtovanja, finančne podpore ter potrebe po jasnih smernicah za pridelovalce.
Direktor AH Furman.
