Letos že drugič Hiša strahov v Gerlincih
V tokratnem intervjuju sem se pogovarjala z organizatorko Hiše strahov, Anjo Gutman iz Gerlinec. Zastavila sem ji nekaj vprašanj o projektu, pri katerem sodeluje celotna vas, dogodek pa je lansko leto privabil številne ljudi iz celotne Slovenije.
Kdo je pobudnik oziroma glavni organizator dogodka in koliko ljudi sodeluje pri projektu?
Pobudnik sem jaz, Anja Gutman. V končni fazi, torej na samem dogodku na koncu, sodeluje nekje 120 ljudi.
2. Kako poteka organizacija tako velikega projekta v majhni vasi? Je težko uskladiti 100 ljudi? In kako pomembno vlogo imajo prostovoljci in lokalna skupnost pri izvedbi?
Najprej se skliče sestanek vaščanov, kjer vidimo koliko ljudi je pripravljeno sodelovati, nato pa se na podlagi tega naredi načrt in organizacijski plan. Ja, težko je uskladiti tako veliko število ljudi, saj imamo vsi službe in ostale obveznosti, zato pri sami pripravi ne sodeluje toliko ljudi. Ko pa gre za končno dejanje, pa se uskladimo. Vsi delamo prostovoljno, zato veliko ljudi da kakšne svoj dan dopusta, da lahko zadevo izpeljemo. Brez takšnega števila prostovoljcev ne bi mogli izpeljati dogodka v takšni obliki kot je.
3. Kako se je rodila ideja za Hišo strahov v vasi Gerlinci in kaj je njen cilj?
Sama ideja je izvirala iz želje, da se nekaj dogaja. Nekaj drugačnega. Ko sem to nenavadno idejo predstavila, me je odbor podprl in tako smo začeli načrtovati prvo Hišo strahov. Seveda v želji, da povabimo prijatelje za zabavo. Nismo pričakovali tako velikega obiska. Cilj hiše strahov je v prvi vrsti še vedno zabava, druženje in adrenalin. Če pa se kdo spusti v to pustolovščino v želji po premagovanju strahu, pa je to samo še pika na i.
4. Kako se je projekt razvil od lanskega leta do danes? Kaj ste letos izboljšali ali dodali?
Letos smo sam koncept bolj dodelali. V hiši je še več akterjev in tehničnih izboljšav. Vsaka soba ima še več detajlov. Za nekje 50m2 smo povečali prostor in posodobili sistem čakalnih vrst. Dodali smo še otroški kotiček za tiste, ki si ne upajo v hišo. Tako lahko med tem časom otroci počakajo v varstvu.
5. Kako dolgo ste pripravljali scenarij in samo postavitev v gasilskem domu?
Scenarij pripravljam nekje en mesec. Seveda pa se kakšna ideja porodi med samo pripravo, zato včasih kakšen prostor spremenimo. Sama izvedba pa potem traja dva meseca in pol. V dvorani smo vsaj 5x na teden po večerih v dvorani, kjer se trudimo urediti vse tako, kot smo si predstavljali.
6. Imate mogoče kakšno posebno zgodbo ali reakcijo, ki vam je ostala v spominu od lani?
Zabavnih anekdot je več, ampak meni je bil najbolj smešen zaključek. Ko sem naznanila akterjem, da je za nami zadnja skupina, da je to to. Vsi skupaj so prišli k izhodu, kjer smo se vsi, ki so kakorkoli sodelovali objeli. Nastal je velik krog utrujenih ljudi, katere je adrenalin nato še par ur zadržal v tistem krogu, kjer smo peli in plesali. Ta občutek povezanosti. To mi je bil najlepši trenutek.
7. Kaj takšen projekt pomeni za vas in vaš kraj?
Je naporno, tega ne morem zanikati. Večkrat pomislim, da je to to, ne morem več. Konec koncev je zraven tega projekta še služba, družina, ostale obveznosti in zgodi se, da sem včasih preveč izčrpana. Ampak ko se spet dobimo, skupaj delamo, se šalimo, včasih nazdravimo, pride spet zagon, saj je ekipno vzdušje tisto, ki te dvigne in spomni zakaj to počnemo. Vsekakor pa za majhno vas sredi Goričkega, to pomeni neko prepoznavnost. V Gerlincih imamo veliko odlične lokalne ponudbe, mogoče pa koga s Hišo strahov spodbudimo, da obišče še ostale ponudnike v vasi.
8. Za koga ni primeren vstop v Hišo strahov?
Nimamo omejenega vstopa, saj apeliramo na starše in skrbnike, da presodijo ali je to za njihove otroke. Nekateri so bolj pogumni kot odrasli. Imamo pa za tiste otroke, ki nočejo v hišo, varstvo. Starši lahko zaupajo naši ekipi v otroškem kotičku medtem, ko so sami v hiši. Sam obisk ni primeren za epileptike in srčne bolnike, saj hiša vsebuje veliko svetlobnih efektov, glasnost in podobne efekte, kateri lahko povzročijo nelagodne ali bolnim hujše težave. Žal zaradi neravnega terene ni primerno za invalidne vozičke. Seveda pa so vabljeni vsi, če tudi ne vstopajo v hišo strahov. Zunanja ponudba bo pestra za vse okuse. Hrane in pijače ter dobre družbe bo dovolj. Seveda pa smo pripravili tudi za čakajoče in tiste, ki pridejo samo na špricar presenečenje. Kateri dan bo to in kaj je to presenečenje, pa naj v duhu Hiše strahov ostane skrivnost.
9. Kakšna je vloga glasbe, svetlobe in vonjav pri ustvarjanju pravge astrašljivega vzdušja?
Brez teh posebnih učinkov Hiša strahov vsekakor ne bi izgledala tako kot izgleda. Ekipo tehnikov sestavlja 5 članov, ki poskrbijo za ozvočenje, sestavijo glasbo za prostore in dodajo zvokom posebne efekte. Pripravijo neznano veliko število kablov, kateri so potrebni za svetlobne efekte, za gumb, z katerimi potem ravnajo akterji. Pripravijo tudi računalniški program za čakalno vrsto. Ja, so ekipa brez katere ne gre. Moj mož Primož in prijatelj Martin pa sta poskrbela, da imamo več hidravličnih efektov v hiši.
10. Zakaj bi moral vsak Pomurec pa tudi ostali vsaj enkrat obiskati Gerlince ob noči čarovnic?
Zaradi drugačne izkušnje. Pridi, četudi imaš strahove. Pridi in se soočaj z njimi, mogoče ti bo uspelo kakšnega tudi premagati.
Zato vabljeni tudi letos med 24. in 26. oktobrom v Hišo strahov v Gerlince, kjer pogum ni samoumeven, temveč preizkušen. Obiskovalce bodo pričakali temni hodniki, srhljivi zvoki in nevidne sence, ki spremljajo vsak vaš korak. Vsak kotiček skriva svojo zgodbo, vsaka zgodba pa lahko hitro postane nočna mora.
Vstopnice bodo na voljo izključno na prireditvenem prostoru, cena pa znaša 10€ za odrasle, 6€ za otroke in 25€ za družine (2+2). Na voljo bo tudi uradna majica Hiše strahov Gerlinci.
Hiša bo v petek odprta od 17.00 do 2.00, ter v soboto in nedeljo od 15.00 do 2.00. Obiskovalci bodo ob nakupu prejeli zaporedno številko, ki določa vrstni red vstopa, zato velja opozorilo, da ne zamujajte, saj se vrata zaprejo brez usmiljenja.