Klemen Štraus: moja karikatura je dokument časa

Klemen Štraus, ki bi se človeku predstavil kot opazovalec, je umetnik in seveda zanimiv človek, kateremu sem imela priložnost prisluhniti. Predvsem pa se opredeljuje kot karikaturist. Zakaj in kako je prišel do tega ter kakšna je njegova zgodba, lahko berete v nadaljevanju.

 Odraščal je v vasi Grad na Goričkem, pred nekaj leti pa se je preselil v Gornjo Radgono. Skozi najin pogovor je v Klemnu čutiti, kako zelo je navezan na svoj domači kraj, kar pa tudi sam potrdi.

Njegova ustvarjalna pot se je začela razvijati v otroških letih, ko je iz šolskih zvezkov trgal liste papirja in tako mami povzročal preglavice z nakupovanjem novih. V tistih časih je risal ljudi s predolgimi nogami, večino podob pa je risal iz svoje domišljije. Skozi risanje je izražal tudi svoja ljubezenska čustva in poglede, ko je v najstniških letih risal risbe svoji simpatiji. Da risanje ni bilo več samo hobi, temveč nekaj resnejšega, se je zavedal pri svojih osemnajstih letih.

Njegovi prvi motivi so bile živali, oko, luna in drugi. Seveda pa je večino svoje domišljije izrazil skozi portrete, ljudi in zgodbe. Sam pa pravi, da ni in noče biti popoln.

Danes Klemen pridno dela, ko pa mu čas in volja to dopuščata pa še vedno riše. Prvič se je javno predstavil s samostojno razstavo "Gračari so fajn lidgej!", ki je potekala v Kavarni Platana na Goričkem. Na razstavi je predstavil karikature vaščanov vasi Grad ter se s tem poklonil svojemu kraju in ljudem, ki tam živijo.  

Njegova druga večja predstavitev je bila na dogodku "Večer mističnih napojev" v okviru projekta Pomurje Biserov, kjer je ustvaril ilustracije za serijo unikatnih koktajlov, navdihnjenih s staro slovansko mitologijo. Dogodek je v skupni navezanosti do Prekmurja združeval štiri podjetniško usmerjene sodelujoče: Jasha Brewing, Pekouče Onej, Beyond Mura Distillery in Klemna s svojimi karikaturami z elementi mitologije.

Kasneje se je znova pojavil v Kavarni Platana, kjer je z instalacijo svojih del popestril dogodek omenjene kavarne. V prostoru so zaživela dela iz razstave "Gračari so fajn lidgej!", ilustracije z dogodka "Večer mističnih napojev" ter nekaj izbranih karikatur iz njegove osebne zbirke. Instalacija je obiskovalcem ponudila vpogled v širino njegovega ustvarjanja.

O Goričkem, iz pokrajine od koder prihaja in kjer je odraščal, mi pripoveduje vneto. Čuti se izrazita povezanost s svojim domačim krajem. Pravi, da se na Goričkem med seboj vsi poznajo in so med sabo trdno povezani. Čeprav zdaj živi v Gornji Radgoni, kjer se tudi počuti dobrodošlo, se ta ne more primerjati z njegovim rodnim krajem. Všeč mu je preprostost in skromnost Goričancev. To skromnost smo lahko videli na njegovi razstavi Gračarov pri kavarni Platana.

Klemen si želi, da bi gledalci skozi njegova dela začutili njegovo strast. Za tiste, ki so na papirju upodobljeni, pa upa, da se počutijo ponosno. Njegove karikature niso standardne. Ne želi, da so posmehovalne, temveč da odražajo njegovo notranjost ter njegovo življenjsko pot. Pravi, da ima zanj njegovo delo največjo težo takrat, ko zapustijo njegov prostor.

Raje ima, če dobi naročila z jasnimi navodili. Med izdelavo naročila pa je vedno v kontaktu z naročnikom, tako oba prispevata k zadovoljstvu vseh. Za naročilo si rad vzame čas, saj se tako rodijo nove ideje, ki bi morda lahko prispevale k še boljšemu izdelku.

Verjamem, da marsikdo ni opazil, da ima Klemen svoj razpoznavni znak. To so okvirji pri njegovih risbah, karikaturah. Okvir je vedno črn z belim notranjim okvirjem. Predstavlja se pod imenom Moja karikatura, saj je, kot pravi njegova in plod njegovega dela ter domišljije.

Čeprav večino časa deluje na območju Pomurja, so njegove karikature potovale tudi v druge države. Med drugim v Nemčijo, na Hrvaško in v Avstrijo.

Poleg risanja, uteho najde tudi v pisanju. Pisanje nanj deluje terapevtsko, saj daje svoja čustva iz notranjosti sebe v besede. V svojem najstništvu je pisal domišljijske zgodbe. Izpostavil mi je zanimivo misel. Zakaj otroci ne pišejo knjig za otroke? Saj meni, da otroci najbolj vedo, kaj jim je v tistem obdobju zanimivo.

Kot avtor si želi ostati zvest sam sebi. Njegov pogum za naprej pa mu gradi dejstvo, da mu tega nihče ne more odvzeti. Svoj zunanji svet predstavlja skozi risanje, svoj notranji svet pa skozi pisanje. Pri tem pa se poglablja v psihologijo, sociologijo, kako delujemo ljudje in našo notranjost. Sam pravi, da sta risanje in pisanje za njega kot jin in jang.

Leto 2026 bo zanj posebno, saj si je zadal cilj, da se bo letos posvetil razstavam. Kdaj, kje in kakšne bodo pa trenutno še ne povemo.

Foto: Osebni arhiv