Kultura prekmurske pokrajine
V organizaciji Kulturnega foruma je v Murski Soboti potekal pogovorno-kulturni večer z izzivalnim naslovom: Ali je kultura temelj skupnosti ali le lep okras preteklosti? Dogodek je gostil Hotel Belmur, kjer so se zbrali ustvarjalci, misleci in ljubitelji umetnosti ter skupaj odprli prostor za razmislek o vlogi kulture v sodobni družbi.
Večer je povezovala gospa Uršula, ki je že uvodoma poudarila, da kulture ne smemo razumeti zgolj kot program ali prireditev, temveč kot jezik, v katerem mislimo. Kultura je zgodovinski spomin, občutek pripadnosti, identiteta skupnosti in odgovornost do prihodnosti. Njene besede so začrtale ton razprave, ki je kulturo obravnavala kot živo in dinamično tkivo skupnosti.
Med govorniki je bila doc. dr. Ignacija Fridl Jarc, ki je opozorila na pomanjkanje sočutja in dialoga v sodobni družbi. Spomnila je, da izraz »nekulturno« ni prazna fraza, saj že etimološki izvor besede kultura kaže, da označuje vse, kar presega zgolj zadovoljevanje človekovih bioloških potreb. Kultura je po njenem prepričanju prostor duhovne rasti, iz katerega lahko požene »cvet upanja za prihodnost«. Opozorila je, da kulturo danes neupravičeno zožujemo zgolj na umetnost, čeprav vključuje tudi etos, religioznost, sožitje in sočutje.
Direktorica Galerije Murska Sobota Irma Brodnjak Firbas je kulturo opredelila kot splošno delovanje vsakega človeka. V galerijskem prostoru opažajo, da imajo mladi vse več težav z ubeseditvijo videnega, njihov besedni zaklad se krči, koncentracija pa slabi. Galerija je prostor, kjer si je treba vzeti čas za umetnino in za misel. Ob tem je poudarila, da ena sama institucija ne more nadomestiti povezovanja med različnimi področji ter da so finančne omejitve realnost, ki pogosto zavezuje roke tudi najboljšim namenom.
Akademska slikarka Katja Pal je kulturo opisala preprosto in osebno: »Kultura je nekaj, kar diham, delam in živim.« Odraščala je na dvojezičnem območju v Lendavi, kar ji daje odprtost do drugih kultur, hkrati pa pogreša večjo odprtost domačega prostora do preostale Slovenije. Po njenem mnenju si morajo umetniki pogosto sami izboriti priložnosti za povezovanje in prepoznavnost.
Večstranski umetnik Gregor Purgaj je poudaril, da je kultura za ustvarjalce življenjski slog. Nekaj, kar živijo vsak dan. Opozoril je, da se na državnih obrobjih pogosto razvije še močnejša želja po kulturi kot v središču države. Sam sodeluje z neodvisno založbo God Bless This Mess, kjer so pod eno streho povezali glasbenike, producente in vizualne ustvarjalce. Kar kaže na konkretno mreženje različnih področij umetnosti. Kljub temu opaža, da mladi ustvarjalci pogosto menijo, da so več vredni, če so se izobraževali ali ustvarjali drugje.
Razprava se je dotaknila tudi vprašanja jezika kot temelja identitete. Ignacija Fridl Jarc je poudarila, da so Slovence skozi zgodovino povezovali predvsem jezik in kultura. Na robovih Slovenije, kot je Prekmurje, človek še posebej začuti, da mora pognati korenine, če želi rasti. Prekmurščina je postala nadnarečje. Zgodovinski dosežki, kot je utemeljitev knjižnega jezika na tem območju, so po njenem mnenju dokaz, kako tesno sta prepletena kultura in narodna identiteta. Opozorila je tudi na nevarnost izobraževalnega sistema, ki kopiči znanje brez stika z naravo in brez spodbujanja kritičnega mišljenja, s čimer se spodkopava temelj narodne zavesti.
Direktorica galerije je poudarila, da miti o oddaljenosti Prekmurja postopoma izginjajo. Geografski rob države je hkrati tudi prednost, bližina sosednjih držav in njihovih prestolnic ter dragocen mir, ki ga regija ponuja. Vedno več umetnikov se priseljuje v Prekmurje, zlasti na Goričko, kar ustvarja živahno skupnost ustvarjalcev. Prekmurje je po njenih besedah dom številnim izvrstnim umetnikom, na katere moramo biti ponosni, institucije pa jih morajo podpirati in povezovati, kolikor zmorejo.
Dotaknili so se tudi mladih in prostora za njihovo ustvarjalnost. Purgaj je izpostavil, da mladi pogosto bežijo od institucionalnih okvirov, saj šolo že doživljajo kot institucijo; potrebujejo alternativne prostore, kjer so lahko to, kar so. Sam kot ustvarjalec potrebuje predvsem prostor za ustvarjanje. Sogovorniki so se strinjali, da bi morali mladim omogočiti več aktivnega vključevanja v projekte in jim dati občutek, da so soustvarjalci, ne le opazovalci.
Večer se je zaključil z mislijo, da kultura ni okras preteklosti, temveč temelj skupnosti, če jo tako tudi živimo. Ni zgolj niz dogodkov, temveč način mišljenja, govorica identitete in prostor srečevanja. V Murski Soboti je bilo jasno izrečeno: kultura raste tam, kjer so ljudje pripravljeni pognati korenine, se povezovati in ustvarjati skupaj.
