Kultura kot prostor dialoga in skupnosti
V petek, 6. februarja 2026, je v Kulturnem domu Beltinci potekala osrednja občinska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je bila letos posvečena razmisleku o jeziku, identiteti in skupnosti. Dogodek je potekal v duhu Prešernovih verzov »Edinost, sreča, sprava, k nam naj nazaj se vrnejo« ter poudaril pomen kulture kot prostora dialoga in povezovanja v času, ko temeljne družbene vrednote niso več samoumevne.
Slavnostni govornik, Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvo RS za gospodarstvo, turizem in šport, je v nagovoru izpostavil, da kultura in umetnost plemenitita duha ter soustvarjata odprto, vključujočo družbo, utemeljeno na slovenskem jeziku. Poudaril je, da prav v sozvočju kulture in športa kot dveh pomembnih družbenih področij lahko skupnost raste in se razvija tudi v globalnem okolju.
Poseben poudarek je namenil slovenskemu jeziku onkraj državnih meja ter zgodovinski vlogi prekmurščine, ki jo je jezikoslovec Jernej Kopitar opredelil kot arhaičen, pravilen in čist slovenski jezik. Spomnil je na njen vzporeden razvoj vse do normiranja knjižne slovenščine v času pomladi narodov, s čimer je prekmurščina dobila priznanje kot pomemben del slovenske jezikovne dediščine.
Leto 2026 je posvečeno Zofki Kveder in Srečku Kosovelu, dvema izjemnima slovenskima ustvarjalcema in inovatorjema svojega časa, ki sta s svojim delom odpirala prostor dialoga, napredne misli in družbenega premisleka. Ob tej priložnosti je državni sekretar županu Marko Virag simbolično izročil eno prvih poštnih znamk z likom Zofke Kveder. Znamka bo kot simbol spoštovanja do kulturne dediščine in vrednot dialoga umeščena v občinsko zbirko.
Kulturni program so sooblikovali učenci Osnovne šole Beltinci, njihovi mentorji ter mladi ustvarjalci. Slovesnost se je začela z izvedbo slovenske himne v interpretaciji Veronike Pajič, sledil je venček prekmurskih pesmi v izvedbi otroškega pevskega zbora ter starejše in mlajše Orffove skupine. S tem so nastopajoči poudarili pomen narečja kot živega dela slovenskega jezika.
Posebno mesto v programu je imela avtorska poezija učencev devetega razreda, ki so skozi osebne zapise razmišljali o domovini, identiteti in ponosu. Glasbeni del je dopolnil mladi kitarist Leon Vurušić iz Glasbene šole Beltinci, plesni nastop pa so pripravile Tiara Horvat, Neža Pečelin in Tiana Sreš. Program je zaokrožila starejša folklorna skupina s predstavo Cumprnice, ki je opozorila na bogastvo lokalne kulturne dediščine in pomen njenega ohranjanja za prihodnje rodove.
V zaključnem nagovoru se je župan Marko Virag zahvalil mentorjem, osnovni šoli, mladim ustvarjalcem ter vsem društvom v občini, ki skozi vse leto soustvarjajo kulturni utrip kraja. Poudaril je, da so prav mladi nosilci prihodnosti ter da bodo s spoštovanjem jezika in kulture občino in državo soustvarjali kot prostor sodelovanja, spoštovanja in povezanosti.
Osrednjo občinsko slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku so organizirali Osnovna šola Beltinci, Občina Beltinci, Zavod za turizem, kulturo in šport Beltinci ter Glasbena šola Beltinci.
Foto: Občina Beltinci
