Občina Grad, Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) ter Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija so v četrtek, 9. oktobra 2025, v Dolnjih Slavečih – rojstnem kraju akademika dr. Antona Vratuše – svečano odkrile spominsko ploščo ob 110. obletnici njegovega rojstva.

Akademik dr. Anton Vratuša, znanstvenik, diplomat, publicist, politik, borec NOB, borec za človekove pravice in častni občan Občine Grad, je bil vse življenje tesno povezan s svojim Prekmurjem. Njegovo delo in misel ostajata navdih prihodnjim rodovom.

Preživel je burno stoletje

Slavnostna prireditev je potekala v domačem kraju akademika, kjer se je zbralo veliko občanov, sorodnikov, predstavnikov ustanov in spoštovalcev njegovega dela.
Županja Občine Grad Cvetka Ficko je v svojem nagovoru poudarila, da se ga bodo spominjali »po delih in poteh, ki jih je v svojem življenju prehodil in zaznamoval«. Zahvalila se je vsem, ki so prispevali k ohranjanju spomina na velikega človeka in častnega občana Občine Grad.

Predsednik SAZU akademik Peter Štih je ob tej priložnosti dejal, da Vratušo šteje med tiste redke ljudi, ki so živeli več kot stoletje – a vse do konca polno, ustvarjalno in duhovno sveži. »Vihar druge svetovne vojne mu je preusmeril življenjsko pot – od slavistične kariere ga je popeljal v partizanstvo, italijanske taborišča in pozneje v politiko ter družbeno delovanje v povojni Jugoslaviji,« je dejal Štih. Kljub temu je Vratuša ohranjal stik z znanostjo, bil član SAZU od leta 1978, redni član pa od leta 1985. Njegovo delo je obsegalo tudi aktivno sodelovanje pri vključevanju narodnih manjšin in pri trajnostnem razvoju.

Spoštovan doma in v širnem svetu, a ostajal skromen človek

Predsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija Marjan Šiftar je poudaril, da se z odkritjem spominske plošče »sklenjuje velika zgodba človeka velikega duha in toplega srca – čudovita zgodba dobrega in velikega prekmurskega človeka«.

»Dolga bela cesta akademika dr. Antona Vratuše, našega tovariša Vrana in profesorja Urbana, se je vila od Slavečkega brega preko Murske Sobote, Ptuja, Maribora do Ljubljane – pa naprej do Pariza, New Yorka in širnega sveta. A zmeraj se je vračal domov, med svoje Prekmurce,« je poudaril Šiftar. Vratuša je ostajal zvest domačim koreninam, prisluhnil ljudem, spremljal razvoj lokalnih skupnosti in z lastnim zgledom utelešal tovarištvo ter človečnost. Bil je spoštovan doma in po svetu, a skromen človek, ki se redko ponašal s svojimi številnimi dosežki.

Negoval vrednote in tovarištvo

Spominska plošča v Dolnjih Slavečih bo odslej opominjala, da je od tod v svet stopil človek, ki je s svojim delom in značajem pustil neizbrisen pečat v slovenskem prostoru. »Da se nemo zvijsili, nikak in nigdar,« je bilo geslo, ki ga je po besedah Marjana Šiftarja nosil v srcu vse življenje.

Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman je poudaril, da je Vratuša vse življenje negoval vrednote, ki so temelj slovenske družbe: pogum, solidarnost in humanost. »Taki ljudje so vodilo in opomin za nove generacije, ki vojne niso doživele, a potrebujejo energijo in zavedanje, da se te vrednote ohranijo,« je dejal.

Slovesnost so popestrili učenci Osnovne šole Grad, prisrčne besede zahvale pa je izrekla tudi družina Mešič–Andrejek, na katere hiši je postavljena spominska plošča.

Velikan znanosti in humanizma

Dr. Anton Vratuša (21. februar 1915 – 30. julij 2017) je bil humanist, družboslovec, jezikoslovec, literarni zgodovinar, publicist, urednik, politik in diplomat.
Po študiju slavistike je doktoriral v Ljubljani in pozneje še v Beogradu. Bil je udeleženec NOB, po vojni pa je opravljal številne pomembne državne in mednarodne funkcije. Med drugim je bil podpredsednik Zveze združenj za družbene vede Jugoslavije, član sveta Mednarodnega združenja za politične vede (IPSA) in upravnega odbora inštituta OZN UNITAR.

Kot ustanovitelj Mednarodnega centra za upravljanje javnih podjetij (ICPE) v Ljubljani je veliko prispeval k mednarodnemu ugledu Slovenije. Bil je tudi pobudnik Vrta spominov in tovarištva ter Ustanove dr. Vaneka Šiftarja.

Za svoje delo je prejel številna državna in mednarodna priznanja ter postal častni doktor Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru. Njegovo življenje je bilo prežeto z zvestobo vrednotam, ki jih je vseskozi zagovarjal – ljubezni do domovine, človeka in znanja.

Spomin, ki ostaja živ

Slovesnost v Dolnjih Slavečih je potrdila, da spomin na akademika dr. Antona Vratušo ostaja živ, ne le v kamnu spominske plošče, temveč predvsem v ljudeh, ki jih je s svojim zgledom in delom navdihnil. Njegovo Prekmurje, kot je večkrat poudarjal, je bilo zanj »korenina in duša vsega, kar sem bil in kar sem delal«.