Spominski dan Ustanove v čast Antonu Vratuši
Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je v petek, 20. februarja, v poklon častnemu članu Ustanove in častnemu občanu Mestne občine Murska Sobota, akademiku Antonu Vratuša, posvetila spominski dan Ustanove. Slovesnost z naslovom Beseda in zven je potekala v Dvorani Duše Škof v murskosoboškem gradu, kjer so predstavili tudi Vratuševo monografijo.
Dan spomina, spodbude in navdiha
Zbrane je najprej nagovoril predsednik Ustanove Marjan Šiftar, ki je poudaril, da je to dan spomina, spodbude in navdiha. Ob tem je spomnil na prehojeno pot Ustanove, ki je bila od začetkov do poletja 2017 tesno povezana z Vratušo – kot častnim članom, aktivnim sodelavcem, prijateljem in tovarišem.
Spomnil je na njegove pobude, projekte, preudarne misli in etično pokončno držo, ki ostajajo aktualne tudi danes. Ob letošnji 85. obletnici upora proti okupatorju in ustanovitve Osvobodilna fronta je izpostavil Vratuševo misel, da vrednote NOB niso prazne parole, temveč humanistični odnos do življenja.
Vratuša je tovarištvo in skupnostno življenje razumel v njunem najžlahtnejšem pomenu – z vero v možnost boljšega sveta, s humanizmom kot podstatjo in solidarnostjo kot uresničljivo vrednoto. Njegovo delovanje je zaznamovala kultura dialoga v najboljši volterovski maniri ter jasno razmejevanje med iskrenim domoljubjem in njegovo zlorabo.
Predsednik je poudaril tudi, da Ustanova s tokratnim spominskim dnevom vstopa v 30. leto delovanja. Ustanovni zbor je bil julija 1996 prav v soboškem gradu, kjer sta temelje postavila velika prijatelja in sodelavca, Vanek Šiftar in Anton Vratuša.
Ob zaključku je izpostavil, da je Prekmurje zaradi svoje zgodovinske in aktualne religiozne, duhovne in narodne pluralnosti posebna dragocenost slovenske države – kot skupnost prepletenih različnosti, utemeljenih na spoštovanju in razumevanju razlik.
»Če si majhen, moraš govoriti«
Slavnostni govornik je bil akademik Jože Pirjevec, redni profesor za novejšo zgodovino na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. V nagovoru je poudaril, da mu je bil Vratuša mentor in dober prijatelj – človek velikega talenta in srca, kozmopolit, a hkrati globoko navezan na Prekmurje.
Ganljivo je pripovedoval o Vratuševih spominih na otroštvo v Dolnjih Slavečih ter o njegovi samoukovi poti učenja jezikov. Prav znanje italijanščine mu je odprlo vrata v politično in diplomatsko kariero. Po osvoboditvi je kot ambasador osvobodilne fronte v Milanu deloval pod ilegalnim imenom profesor Urban – ime si je izposodil iz narodne viže »Sem ribič Urban, po celem svetu znan«, ki je simbolično napovedala njegovo življenjsko pot.
Kot izvedenec za Italijo se je po vojni uvrstil v vrh jugoslovanske politike. Pirjevec je posebej izpostavil Vratuševo pripoved o nastanku Vrta spominov in tovarištva na Petanjcih, povezanega z osebno družinsko tragedijo – materjo, ki je v spomin na padla sinova brez groba posadila vrbi žalujki. Današnji vrt vidi kot simbol oproščanja, miru, sožitja in ustvarjalnosti – kot podobo Slovenije, kakršna bi lahko bila: prostor notranjega miru, pravičnega socialnega sistema in mednarodnega dialoga.
»Če si majhen, moraš govoriti, da te opazijo, če seveda imaš kaj povedati,« je poudaril Pirjevec. Po njegovem imamo Slovenci glede na zgodovinske izkušnje marsikaj povedati, a žal prepogosto molčimo.
Ob 85. obletnici ustanovitve OF in 35. obletnici slovenske države je spomnil, da oba dogodka pričata o ponosu in zrelosti naroda – tako v uporu proti okupatorju kot leta 1991 v osamosvojitveni vojni. Ob tem je opozoril na sodobne izzive Evrope in sveta ter potrebo po novih ravnovesjih v mednarodnih odnosih. Slovenija mora po njegovem znova odkriti pogum, ki jo je vodil v času narodnoosvobodilnega in osamosvojitvenega boja.
Slovesni zaključek Vratuševega leta
S slovesnostjo je Ustanova zaokrožila Vratuševo leto, ki se je začelo s simpozijem o njegovem življenju in delu ter se zaključilo z odkritjem spominske plošče na njegovi domačiji v Dolnjih Slavečih. Tako se je simbolno sklenila zgodba velikega Prekmurca, človeka širokega duha in toplega srca, ki se je na simbolen način vrnil na začetek svoje ne vedno lahke »velike bele ceste«.
Vratuševo monografijo, ki jo je uredil Marko Jesenšek, je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Na 268 straneh prinaša raznolike razprave o njegovem življenju, delu in vrednotah, ki so bile neločljivo povezane s slovenskimi in prekmurskimi koreninami. Monografija je dostopna tudi v elektronski obliki na spletni strani SAZU.
V jubilejno leto z razmislekom o zgodovini
Ob 30-letnici delovanja Ustanova načrtuje več projektov: dokumentarni film v sodelovanju z RTV Slovenija, jubilejni zbornik, stalno razstavo ter nadaljnji razvoj Vrta spominov in tovarištva. Osrednji dogodek bo svečana akademija.
Kot je poudaril Marjan Šiftar, bodo obletnico umeščali v širši premislek o slovenski zgodovini – od 19. stoletja do danes – ter jo povezovali z obeleževanjem 85-letnice začetka upora in ustanovitve OF ter 35-letnice osamosvojitve.
Na slovesnosti je izseke iz monografije brala Teja Rituper iz Gledališke šole ZKTŠ Murska Sobota in dijakinja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, na cimbalah je nastopil Andi Sobočan, prireditev pa je povezoval Beno Langner.
Spominski dan Ustanove tako ni bil le poklon akademiku Antonu Vratuši, temveč tudi razmislek o vrednotah, ki sooblikujejo slovensko identiteto – o pogumu, dialogu, solidarnosti in odgovornosti intelektualca do skupnosti.
Foto: TV Idea
