Zavarovana območja Prlekije
Prlekija je pokrajina voda, gozdov, travnikov in kulturne krajine, kjer se naravni procesi še vedno prepletajo s tradicijo in načinom življenja ljudi. Lokalna akcijska skupina Prlekija povezuje javne, zasebne in gospodarske interese na območju enajstih občin severovzhodne Slovenije, med rekama Muro in Dravo ter ob meji z Avstrijo in Hrvaško. Prav tu se nahaja izjemno bogastvo zavarovanih območij, katerih osrednji element je reka Mura.
Reka Mura – življenjska os Prlekije
Mura vijuga po ravninah, ustvarja prodišča, mrtvice in poplavne gozdove ter s tem omogoča življenjski prostor številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Večji del obvodnega pasu ob reki predstavlja poplavni prostor, kjer se voda ob visokih vodah razlije in pusti blatne sledi na drevesnih deblih. Prodišča ob Muri niso pomembna le kot habitat ptic in drugih živali, temveč imajo tudi ključno vlogo pri naravnem čiščenju vode.
Ob reki se ohranja tradicija brodarstva, zlasti v času spravila drv, ko jih domačini še vedno prevažajo čez reko z brodom. Mura je danes zavarovana kot območje Natura 2000, ekološko pomembno območje (EPO) in je naravna vrednota državnega pomena.
Med značilnimi prebivalci Mure izstopajo močvirska sklednica, edina avtohtona sladkovodna želva v Sloveniji, redki mali deževnik, ki gnezdi na prodiščih, ter ribji orel, reden spomladanski preletnik. Ob vlažnih tleh uspeva mali zvonček, simbol zgodnje pomladi.
Jezera: umetna, a življenjsko pomembna
Čeprav so jezera v Pomurju večinoma umetnega izvora, so sčasoma postala pomemben del naravnega okolja. Ko smo ujeli reke v struge in zajezili potoke, so nova vodna telesa hitro naselile ribe, dvoživke in ptice. Zelene žabe so danes najpogostejše prebivalke stoječih voda, poseben pojav pa predstavlja žaba plavček, katere samčki se v času parjenja za nekaj dni obarvajo značilno modro barvo.
Potoki: tihi varuhi narave
Prleški potoki so mirni in redko prestopijo bregove, a kljub temu nudijo zatočišče številnim vrstam. V njih najdemo celo želve in potočne rake, ki so pokazatelji čiste vode. Ob potokih uspeva pestro rastlinstvo, od vrbja do grmovja, ki brez stalne vlage ne bi moglo preživeti.
Gozdovi in mokrotni habitati
Poplavni gozdovi ob Muri so eno najpomembnejših zatočišč ptic v Sloveniji. Belovrati muhar ima tu najmočnejšo populacijo, pogosta je tudi kanja, medtem ko je jerebica postala ogrožena. V preteklosti so ljudje kosili travo za živino celo v mokrotnih gozdovih, kar priča o tesni povezanosti človeka z naravo.
Zavarovana gnezdišča, kolonije in rastišča
Posebno vrednost imajo zavarovana gnezdišča sivih čapelj v Moti in Podgradu. Ob Muri je še vedno razmeroma pogost martinček, medtem ko smrdokavra iz kulturne krajine postopoma izginja. Med rastlinami izstopajo rastišča narcis v Veržeju, ki žal počasi izginjajo, ter sibirska perunika v Kuršincih in močvirska perunika na vlažnih, negnojenih travnikih.
Kulturna krajina in naravne vrednote
Prlekija se ponaša s skrbno vzdrževanimi travniki, vinogradi in parki. Hrastov park Sršenov log v Ljutomeru je bil leta 1868 prizorišče prvega slovenskega tabora. Krajinski park Negova z Negovskim jezerom ter Radgonsko-kapelske gorice združujejo naravno in kulturno dediščino. Cerkev sv. Magdalene na Kapeli, obdana z vinogradi, simbolizira sožitje človeka in pokrajine.
Izviri slatine, mofete in vrelci
Posebnost Prlekije so številni izviri slatine, ki jim domačini pravijo »buble«. Pokrajina je posejana z naravnimi vrelci, kjer si prebivalci še danes vsakodnevno točijo mineralno vodo. Med njimi so Ivanjševeci, Boračeva, Negovska in številne druge slatine, večinoma zavarovane kot naravne vrednote lokalnega ali državnega pomena.
Pomen zavarovanih območij
Na območju Prlekije se nahaja izjemno veliko zavarovanih območij: od reke Mure, gozdov Boreci, Babjega Ložiča in Grabonoša, do gramoznic, glinokopov, potokov, ribnikov in krajinskih parkov. Skupaj tvorijo mrežo habitatov Natura 2000 in ekološko pomembnih območij, ki ohranjajo visoko biotsko raznovrstnost.
Zavarovana območja Prlekije niso le naravna dediščina, temveč tudi priložnost za trajnostni razvoj, sonaravni turizem in ohranjanje tradicionalnega načina življenja. Reka Mura in z njo povezani ekosistemi kažejo, da je sožitje človeka in narave mogoče, če ju znamo spoštovati in varovati.
Foto: Klara Durič
