Iztok Koren in Raphael Roginski: srečanje tradicije in sodobnosti v zvočnih pokrajinah
V ponedeljek, 13. aprila 2026, je v intimnem ambientu Galerija Art Jurak v Logarovcih zazvenel poseben glasbeni večer, ki je združil dva izrazita ustvarjalca sodobne improvizirane in eksperimentalne glasbe, Iztoka Korena in Raphaela Rogińskega.
Koncert dua Koren in Rogiński je občinstvu ponudil poglobljeno zvočno izkušnjo, ki presega klasične žanrske okvire. Njuno sodelovanje ima korenine v času, ko je Rogiński sodeloval s slovensko zasedbo Širom, katere član je tudi Koren, v projektu reinterpretacije del kultnega ameriškega skladatelja Moondog. Čeprav je ideja o skupnem ustvarjanju nastala že takrat, sta glasbenika šele lani spomladi začela konkretno razvijati svoj skupni projekt.
Na odru galerije sta se predstavila kot instrumentalista, ki z izjemno senzibilnostjo raziskujeta tako arhaične kot sodobne razsežnosti zvoka. Njuna glasba temelji na subtilnem prepletanju zvočnih plasti in nenehno spreminjajoči se polifoniji, ki ustvarja občutek gibanja med časom in prostorom. Skozi premišljeno rabo akustike in tišine sta oblikovala zvočno pokrajino, ki je poslušalce vodila skozi skoraj meditativno izkušnjo.
Posebnost njunega izraza je v načinu, kako črpata navdih iz tradicionalne glasbe, a jo hkrati preoblikujeta v sodoben, univerzalen jezik. Njuna glasba deluje kot nekakšna »bizantinsko-stepska pripoved«, ki premošča preteklost in sedanjost ter odpira prostor za nove interpretacije ljudskega izročila.
Osrednji del koncerta je bil posvečen skladbam z njunega skupnega albuma Nocturnal Consolations (Nočne tolažbe), ki prinaša enajst avtorskih kompozicij. Te so v živi izvedbi zaživele še bolj organsko in neposredno, z izrazito improvizacijskim nabojem in občutkom za trenutek.
Dogodek v Galeriji Art Jurak je tako ponudil redko priložnost za srečanje z glasbo, ki ne išče hitrih odgovorov, temveč odpira prostor za poslušanje, razmislek in doživljanje zvoka kot celostne umetniške izkušnje.
Iztok Koren, rojen v prekmurski vasi Beltinci, je slovenski multiinstrumentalist in po poklicu socialni delavec, ki danes ustvarja in živi v Ljubljani. Njegova glasbena pot se je začela leta 2000 z zasedbo ŠKM banda, ki je zaznamovala njegov zgodnji izraz z dinamično mešanico post rocka, igrivosti in melanholije. Sledila je bolj surova in eksperimentalna faza z noisecore duom Hexenbrutal, kjer je raziskoval glasno, ekspresivno in kaotično zvočnost. Širšo prepoznavnost pa je dosegel kot član tria Širom, ki s svojo zasanjano in imaginativno različico freak folka odpira nove dimenzije sodobne glasbe.
Poleg številnih sodelovanj in projektov je Koren v času pandemije razvil tudi intimni solo izraz, zaznamovan z minimalizmom in meditativnim pristopom. Leta 2024 je ustanovil mednarodni trio Na tej strani nebes, leto kasneje pa še duet s poljskim kitaristom Raphaelom Roginskim.
Korenovo ustvarjanje presega koncertne odre. Podpisuje se tudi pod glasbo za gledališče, plesne predstave in film. Med drugim je sodeloval z režiserko Mirjano Medojević in koreografom Matjažem Faričem ter ustvaril glasbo za nemi film Sultanka ljubezni in dokumentarna filma Gora se ne premakne ter Moje poletne počitnice v režiji Petre Seliškar. Kot solo izvajalec raziskuje zvočne meandre freak folka, pogosto z igranjem več instrumentov hkrati. Njegov instrumentalni arzenal vključuje banjo, gembri, balafon, kalimbo, tolkala, bobne, steel drum, kitaro, sintetizator in mongolski morin khuur.
Na drugi strani glasbenega dialoga stoji Raphael Roginski, ki je kitarist, skladatelj, improvizator in raziskovalec glasbene folklore. Njegova izobrazba sega od jazza in klasične glasbe do muzikologije in etnomuzikologije, kar mu omogoča edinstven pristop k združevanju različnih tradicij. Roginski raziskuje glasbene izraze iz turških, beduinskih, afriških, kurdskih, grških, gruzijskih, perzijskih in armenskih okolij, pogosto v neposrednem sodelovanju z glasbeniki iz teh kultur.
Njegovo zanimanje za poljsko folkloro ga je pripeljalo do sodelovanja z ljudsko pevko Genowefo Lenarcik ter ustanovitve skupine Drom skupaj z romskimi glasbeniki. Prav tako se posveča reinterpretaciji stare glasbe, kar se kaže v projektih, kot sta Bach Bleach in Plays Henry Purcell, kjer klasična dela preoblikuje skozi sodobne estetske pristope. Njegovo raziskovanje zvoka in kitarskih tehnik se odraža tudi v projektih Wovoka in Shy Albatross, medtem ko ostaja aktiven na globalni sceni novega jazza.
Zvočni dialog: Nocturnal Consolations
Sodelovanje med Iztokom Korenom in Raphaelom Roginskim se je začelo v okviru projekta reinterpretacije del ameriškega skladatelja Moondoga, pri katerem je Roginski sodeloval s skupino Širom. Ideja o skupnem ustvarjanju je dozorela skozi leta, dokončno pa sta jo uresničila spomladi 2025.
Njuno sodelovanje temelji na raziskovanju zvočnega prostora, tako v akustičnem kot idejnem smislu. Oba glasbenika iščeta “starodavni glas” svojih instrumentov, hkrati pa ustvarjata zvok prihodnosti. Rezultat je bogata polifonija spreminjajočih se zvočnih barv, kjer vsak ton odpira prostor dialoga.
Njuna glasba se lahko opiše kot »bizantinsko-stepska pripoved«, sodobna interpretacija ljudske dediščine, ki presega čas in prostor. Čeprav črpata navdih iz tradicije, njun cilj ni rekonstrukcija preteklosti, temveč ustvarjanje univerzalnega zvočnega jezika za sodobnega poslušalca.
Plod tega sodelovanja je album Nocturnal Consolations (Nočne tolažbe), ki vsebuje 11 avtorskih skladb:
I Put Horns on My Worries
Labyrinth of Air - Fire Cat
Island in the Midst of a Dried-up Sea
Secrets Reveal Themselves Gently
Labyrinth of the Sea - Sunken Sun
The Children Have Grown Up
I Submerge Myself
The Spirit is Becoming a Desert
Labyrinth of Earth - Night Sun
Time Accelerates
Labyrinth of Oblivion - End of insomnia
Vse skladbe sta ustvarila in odigrala Koren in Roginski. Album je bil posnet brez dodatnega nasnemavanja junija 2025 v Kmečki sobi v Ljubljani, za snemanje, miks in mastering pa je poskrbel Jernej Babnik Romaniuk.
Nocturnal Consolations je več kot le zbirka skladb je zvočno popotovanje, ki poslušalca vodi skozi intimne, mistične in meditativne pokrajine. Gre za subtilno, a hkrati drzno raziskovanje meja med tradicijo in sodobnostjo, med individualnim izrazom in skupno zvočno izkušnjo.
