ZADNJI DAN SEJMA AGRA V GORNJI RADGONI
Sejem AGRA je tudi letos dal občutek, da je osrednji dogodek kmetijstva in živilstva v Sloveniji in širši regiji. Predstavil je najsodobnejšo kmetijsko tehniko, inovativne tehnologije in trajnostne prakse, hkrati pa ohranjal stik s tradicijo skozi muzej starih orodij. Obiskalo ga je več kot 100.000 obiskovalcev, razstavljalo pa je 1710 razstavljavcev iz 35 držav, na skupno 71.100 m² razstavnih površin.
Država partnerica je bila Srbija, poleg nje pa je neposredno sodelovalo še 13 držav. Dogajanje so zaznamovali strokovni posveti, poslovne konference, razstave živali in rastlin ter bogat kulturni in zabavni program z več kot 120 dogodki.
Na sejmu so bili predstavljeni:
inovacije v kmetijski in gozdarski mehanizaciji, digitalne rešitve in vrhunski prehranski izdelki,
programi za samooskrbo, trajnost, ekološko in biodinamično pridelavo,
vinska hala z nagrajenimi vini, kulinarika ter pridelki slovenskih kmetij in podjetij.
Kljub omejitvam zaradi bolezni živali je razstava govedi in konj potekala v polnem obsegu. Obiskovalci so lahko sodelovali na strokovnih ogledih vrtov, čebelarskih predstavitvah ter številnih tekmovanjih in delavnicah.
V okviru sejma je potekalo več mednarodnih ocenjevanj kakovosti (mesni izdelki, mleko, sokovi, vina, med, kmetijska mehanizacija), na katerih je sodelovalo več sto proizvajalcev iz Slovenije in tujine.
AGRA 2025 je znova dokazala, da je najpomembnejši tovrstni sejem v regiji, ki krepi povezovanje stroke, gospodarstva in podeželja ter usmerja v prihodnost trajnostnega kmetijstva in varne hrane.
Na sejmu AGRA je potekal strokovni posvet Geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov – priložnost za slovensko rokodelstvo, ki sta ga pripravila Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Urad RS za intelektualno lastnino.
Mojca Kušej z urada je poudarila, da geografske označbe niso le birokratska pravica, temveč močno orodje za dvig vrednosti, prepoznavnosti in identitete izdelkov. Nova evropska uredba iz leta 2023 prvič omogoča enotno varstvo rokodelskih in industrijskih izdelkov na ravni EU, registracija pa je brezplačna in zaščita velja neomejeno dolgo.
V Sloveniji sta trenutno zaščitena le idrijska čipka in ribniška suha roba, cilj pa je spodbuditi še druge rokodelce in skupnosti k zaščiti svojih izdelkov. Franc Stanonik z ministrstva je dodal, da zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva ponuja okvir za podporo, geografske označbe pa so ključen mehanizem za večjo prepoznavnost doma in v tujini.
Na posvetu so sodelovali tudi predstavniki Ministrstva za kmetijstvo ter Čebelarske zveze Slovenije, ki so predstavili uspešne prakse iz prehranskega sektorja, kjer je Slovenija že registrirala več kot 230 geografskih označb.
Ville of Plants, Murska Sobota
