PETI DAN SEJMA AGRA V GORNJI RADGONI
Peti dan 63. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA je dejavnosti nadaljeval z bogato ponudbo strokovnih vsebin, poslovnega networkinga in inovativnih predstavitev, ki so povezale tradicionalno kmetijstvo s sodobnimi pristopi.
Središče poslovne ponudbe 27. avgusta je bilo mednarodno poslovno srečanje MEET4BUSINESS – AGRA 2025, ki je potekalo v sejemskih prostorih Pomurskega sejma. Dogodek je potekal v okviru sistema vnaprej dogovorjenih enega-na-ena (B2B) srečanj, kar je omogočilo učinkovit in ciljno usmerjen networking med ponudniki lokalnih živil, turizma, podeželske infrastrukture ter inovativnimi podjetji, pa tudi investitorji in predstavniki podpornega okolja
Na sejemskem prizorišču je prišlo tudi do incidenta. Skupina prašičerejcev in predstavnikov nevladnih organizacij je po navedbah ministrstva za kmetijstvo vdrla na razstavni prostor ministrstva, kar je onemogočilo njegovo delovanje. Ministrstvo je protest označilo kot spoštljiv poziv k dialogu, z izjavo, da kot mesto razprave ni bilo prostor za tovrstne prekinitve . Poudarili so, da je bil namen dialog, še zlasti ob začetku predstavitve strateškega dokumenta vizije “Naše kmetijstvo in hrana do leta 2040”.
Na sejmu AGRA, ki je namenjen predstavitvi dosežkov kmetijstva in mirnemu dialogu med različnimi deležniki, organizatorji protestov ne odobravajo. Menijo, da sejmišče ni prostor za transparente in izražanje nezadovoljstva, temveč za strokovne razprave, dobre kupčije in izmenjavo informacij. O včerajšnjem protestu organizatorji niso bili predhodno obveščeni; dogajanje je spremljala policija in varnostna služba, pri čemer varnost obiskovalcev ni bila ogrožena.
Na 63. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA je Zadružna zveza Slovenije na Dnevu zadružnikov podelila 29 priznanj posameznikom, zadrugam in organizacijam za njihov prispevek k razvoju zadružništva in slovenskega podeželja. Dogodek je letos potekal v znamenju Mednarodnega leta zadružništva pod geslom »Zadruge gradijo boljši svet«.
Predsednik ZZS Borut Florjančič je poudaril, da nagrade potrjujejo moč sodelovanja in skupnosti. Pomen zadružništva za prehransko varnost, odkup pridelkov in trajnostni razvoj sta izpostavila tudi državni sekretar Ervin Kosi in predsednik Državnega sveta Marko Lotrič.
Priznanja so bila podeljena v treh kategorijah: za trajen doprinos k razvoju zadružništva (10), za prispevek k razvoju zadružništva (12) ter jubilejna priznanja ob pomembnih obletnicah (7). Med prejemniki so tudi društva kmečkih in podeželskih žena, ki s prostovoljnim delom in ohranjanjem dediščine bogatijo slovensko podeželje.
Nagrajenci so poleg priznanj prejeli tudi arhivske zlatnike Deželne banke Slovenije.
Priznanja za trajen doprinos k razvoju zadružništva
Prejeli so jih:
Anton Gole – za dolgoletno delo v KZ Trebnje-Krka, posebej pri pripojitvah zadrug.
Geza Grabar – dolgoletni novinar Kmečkega glasa, posvečen kmetijstvu in podeželju.
Marjanca Klaužar – več desetletij skrbela za odkup mleka v KZ Bohor.
Samo Mohorčič – nekdanji direktor KGZ Ribnica, zaslužen za številne investicije.
Franc Pogačnik – nekdanji upravnik KZ Kamnik, med drugim vodil vračanje zadružnega premoženja.
Anton Radoš – dolgoletni član KZ Metlika, soustvarjalec razvoja zadruge.
Milan Sirše – več kot 30 let vodil KZ Vransko, gradil močan servis za člane.
Branko Slana – član Zadruge za vzrejo žrebet Ljutomer, z družino ustvaril vrhunske uspehe v konjereji.
Stanislav Voglar – ustanovni član in dolgoletni kooperant KZ Krško, pomemben za vinogradniški program.
Jože Žabkar – dolgoletni direktor KZ Laško, zaslužen za velike investicije in razvoj blagovnih znamk.
Priznanja za prispevek k razvoju zadružništva
Dobitniki so:
Tomaž Černivec, Janko Debeljak, Viktor Drev, Društvo zadružnic Briška rebula, Marjan Golavšek, Zdenka Gostenčnik, Jasmina Gregorec, Marija Kunc, Alenka Marjetič Žnider, Hilda Paskolo, Egon Rebec in Leopold Vrečko.
Priznanja ob obletnicah
25 let delovanja: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.
50 let delovanja: Društvo podeželskih žena Gornja Radgona in Društvo kmečkih žena Žiri.
70 let delovanja: Kmetijska zadruga Šaleška dolina.
80 let delovanja: Kmetijska zadruga Metlika, Kmetijska zadruga Selnica ob Dravi in Kmetijska zadruga Hoče.
Na sejmu AGRA je Sekcija proizvajalcev bioplina pri GZS poudarila pomen digestata, stranskega produkta pri proizvodnji bioplina, ki vrača ključna hranila v tla ter zmanjšuje odvisnost Slovenije od uvoženih mineralnih gnojil. Letno ga pri nas pridelamo 88.000 ton, kar zadošča za 3.000 ha kmetijskih površin, s povečanjem proizvodnje pa bi lahko pokrili četrtino potreb po dušiku in zagotovili biometan za 72.000 avtomobilov.
Udeleženci okrogle mize so izpostavili, da digestat izboljšuje strukturo tal, krepi mikrobno aktivnost, zmanjšuje kislost in prispeva k učinkovitemu boju proti podnebnim spremembam. Ob tem so opozorili na zakonodajne ovire, potrebo po spodbudah ter strateških usmeritvah za širšo rabo digestata v slovenskem kmetijstvu. Poseben poudarek je bil na inovativnih možnostih uporabe, kot so biooglje, alge in nove tehnologije, ki odpirajo dodatne priložnosti za trajnostni razvoj.
Mladi kmetje in čezmejno sodelovanje v ospredju na sejmu AGRA
Na sejmu AGRA so ZSPM, KGZS in MKGP pripravili srečanje mladih kmetov iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Italije in Madžarske ter okroglo mizo Mladi kmetje danes in jutri. Poudarili so, da so mladi ključ prihodnosti kmetijstva, saj prinašajo energijo, ideje in trajnostne pristope.
Predstavljene so bile usmeritve nove skupne kmetijske politike EU, ki bo mladim omogočila boljši dostop do finančnih podpor, zemljišč in svetovalnih storitev. Udeleženci iz zamejstva so opozorili na težave z birokracijo, dostopom do zemlje in pomanjkanjem mladih prevzemnikov, a hkrati poudarili pomen čezmejnega sodelovanja, izmenjave znanj in podpore slovenskih institucij pri ohranjanju identitete in razvoju kmetij.
