Čebelarstvo v Prlekiji
Čebela ni domača in tudi ne udomačena žival. Sposobna je živeti sama, brez človekove pomoči. Čebelariti pomeni slediti čebelam, se prilagajati zakonitostim njihovega življenja in to spretnost sobivanja obrniti sebi v prid. V novejšem času se je pojavila nevarnost, ki ogroža čebele. To je varoza. Danes so čebele dejansko bolj ogrožene, kot so bile v vsej svoji zgodovini.
Slovenija je dežela, tesno povezana s čebelarstvom. Čebelarstvo s svojimi proizvodi igra velik pomen, še večjo vlogo pa ima pri opraševanju poljščin in sadnih vrst.
Prlekija, dežela gričev, vinogradov in prijaznih ljudi, je tudi dom številnim čebelarjem, ki s svojo predanostjo ohranjajo eno najlepših slovenskih tradicij, ki je čebelarstvo. Blago podnebje, raznolika medovita flora in bogata narava ustvarjajo odlične pogoje za pridelavo kakovostnega medu, ki nosi prepoznaven prleški značaj.
Tradicija in znanje
Čebelarstvo v Prlekiji ima večstoletno tradicijo, ki sega v čas, ko so ljudje čebele častili kot varuhinje narave in prinašalke dobrega. Mnogi čebelarji znanje prenašajo iz roda v rod, sodobne metode pa spajajo s spoštovanjem do naravnega ritma in trajnostnega pristopa.
Med, cvetni prah, propolis in vosek iz prleških čebelnjakov slovijo po izjemni kakovosti in avtentičnem okusu, ki odraža pestrost lokalnih travnikov, akacijevih gozdov in sadnih dreves. Poleg akacijevega in cvetličnega medu je v Prlekiji zelo cenjen tudi kostanjev med, znan po izrazitem okusu in temni barvi.
Čebelarska skupnost
Prleški čebelarji aktivno sodelujejo v Čebelarski zvezi Slovenije, mnogi pa so vključeni tudi v lokalna društva, ki skrbijo za izobraževanje, promocijo medu in ozaveščanje o pomenu čebel za okolje. Posebno pomembno je vključevanje mladih. Številne šole v regiji sodelujejo v projektih, kjer se otroci učijo o življenju čebel in pomenu ohranjanja narave.
V Prlekiji delujejo številna čebelarska društva: Čebelarsko društvo Ljutomer, Čebelarsko društvo Veržej, Čebelarsko društvo Križevci pri Ljutomeru, Čebelarsko društvo Radenci in Čebelarsko društvo Sveti Jurij ob Ščavnici. Kljub temu je aktivnih čebelarjev v Sloveniji relativno malo, kar lahko pripišemo sodobnemu načinu življenja, hitremu tempu in nezainteresiranosti mladih.
Čebelarstvo kot del turizma
Obiskovalci Prlekije lahko čebelarstvo doživijo tudi kot del turistične ponudbe. Številni čebelarji odpirajo vrata svojih čebelnjakov, ponujajo degustacije in prikaze pridelave medu, kar omogoča pristno izkušnjo podeželskega življenja. V regiji se nahaja tudi Čebelarski muzej Krapje pod okriljem Čebelarstva Tigeli v Veržeju, v Slovenskih goricah pa apiturizem Kr’Bee z apartmaji.
Čebelarstvo tako ostaja pomemben del prleške pa tudi slovenske identitete. Preplet tradicije, narave in dela pridnih rok skrbi, da je Slovenija še naprej dežela medu, topline in sodelovanja z naravo.
Vir fotografije: Kjer so čebele doma: Slovenski etnografski muzej, junij 2018-avgust 2019-Ljubljana
