Lovstvo Pomurja med letoma 1922 in 1955

Lovstvo na območju Pomurja ima dolgo in bogato tradicijo, ki sega še v čas Avstro-Ogrske. Pred letom 1922 so imeli grofje v Pomurju obsežna posestva, lov pa je bil njihova izključna domena. Največja lovišča so bila na območju Grada, Tišine in Krajne. V ravninskih predelih so grofje prirejali velike krožne love, kjer je dnevno padlo tudi tisoč ali več zajcev. Grofje so lovili z dvema puškama, lov pa je bil predvsem izraz prestiža in družabnega statusa.

Že v tem obdobju je bil divji lov precej razširjen. Lovišča so se oddajala na občinskih dražbah, pri čemer so si jih zaradi visokih cen lahko privoščili le premožni. V Prekmurju so poleg male divjadi prevladovale tudi srnjad in jelenjad, vendar organiziranega lovstva še ni bilo. Na desnem bregu Mure je bilo stanje nekoliko drugačno. Tam so obstajale lovske družbe, razdeljene po narodnosti, na slovenske in nemške.

Zaton po razpadu Avstro-Ogrske

Po razpadu Avstro-Ogrske se je stanje v lovstvu močno poslabšalo. Mnogi so se polastili zapuščenega vojaškega orožja in z njim divje lovili. V nekaj letih je bila skoraj povsem iztrebljena srnjad, jelenjad in fazani. Tudi po priključitvi Prekmurja h Kraljevini SHS 12. avgusta 1919 se razmere niso izboljšale.

Lovska pravica je izvirala iz zemljiške lastnine, zato so si lovišča prilastili posamezniki brez pravega smisla za varstvo divjadi. Število lovcev je naraslo, vendar odgovornega odnosa do lova ni bilo. Statistika iz leta 1920 za murskosoboški srez navaja uplenitev 32 srn, 2510 zajcev, 255 fazanov, 799 jerebic in številnih drugih vrst, čeprav so bili ti podatki pogosto nezanesljivi.

Ustanovitev Prekmurskega lovskega društva

Da bi izboljšali razmere, so napredno misleči lovci leta 1922 ustanovili Prekmursko lovsko društvo (PLD), katerega namen je bil organizirati lovce, varovati interese lovstva in skrbeti za vzrejo divjadi. Dne 7. marca 1922 so bila pravila društva uradno potrjena. Članstvo je bilo urejeno, v društvu so delovali odbor in občni zbor, člani pa so plačevali pristopnino.

Z ustanovitvijo PLD se je stanje začelo izboljševati, a je nezaupanje do Slovenskega lovskega društva (SLD) iz Ljubljane vztrajalo. Kljub temu je bila 5. oktobra 1924 ustanovljena podružnica SLD v Murski Soboti, ki je delovala po načelu, da je pravi lovec tisti, ki zna primerno gojiti divjad.

Naravne nesreče

Velika poplava leta 1925 je močno prizadela stalež divjadi, predvsem fazane. Leta 1926 so se še vedno uporabljali stari avstro-ogrski zakoni o lovu, kar je povzročalo zmedo in spore med PLD in podružnico SLD. Konflikt je prerasel v uradni zahtevek za likvidacijo PLD, kar se je zgodilo novembra 1926. Njegovo premoženje je prevzela podružnica SLD.

Do leta 1930 je bil sedež podružnice prenesen v Ljutomer. Tamkajšnji odbor je bil zelo aktiven. Uvažali so zajce in jerebice iz Češke ter ptičarje iz Avstrije, s čimer so izboljšali pasemsko kakovost lovskih psov. Zaradi visoke cene veveričjega krzna pa je narasel tudi divji lov.

Med poplavami in vojno

Leta 1935 je Mura ponovno poplavila najboljša lovišča med Apaško kotlino in Razkrižjem. Kljub temu se je lovska dejavnost razvijala. Leta 1936 so sklenili ustanoviti skupno lovsko društvo za srez Murska Sobota in Dolnja Lendava. Leto pozneje je v Beltincih potekal prvi lovski dan s streljanjem na glinaste golobe, leta 1939 pa podobno tekmovanje v okviru Prekmurskega tedna v Murski Soboti.

1.aprila 1941 je nemška vojska napadla Jugoslavijo. Z okupacijo so bile slovenske lovske organizacije razpuščene, orožje zaplenjeno, arhivi uničeni. Lov je postal privilegij okupatorske gospode, domačini pa so bili izključeni. Ob koncu vojne so se po pokrajini znašle velike količine orožja in streliva, kar je ponovno spodbudilo divji lov.

Obnova po osvoboditvi

Po letu 1945 se je lovstvo začelo obnavljati. Lisice so se izjemno razmnožile in močno ogrozile srnjad, zato je bila ta decembra 1945 zaščitena. Ministrstvo za notranje zadeve je istega leta dovolilo nadaljnje delovanje Zveze lovskih društev, s čimer sta ponovno začeli delovati PLD Murska Sobota in LD Ljutomer.

Leta 1946 je bil sprejet Začasni zakon o lovu, po katerem so se v Pomurju ustanovile prve lovske družine in okrajni lovski sveti – murskosoboški, dolnjelendavski, ljutomerski in radgonski. Lovske prireditve, razstave in tekmovanja so postala pogosta, kar je prispevalo k ponovni ureditvi lovske kulture.

Organizacija in disciplinske sankcije

Med letoma 1950 in 1955 so bila v Pomurju številna lovska tekmovanja, razstave in izobraževanja. V Ljutomeru so organizirali lovske razstave v okviru gospodarskih sejmov, v Murski Soboti pa streljanja na glinaste golobe in tekme ptičarjev.

Kljub napredku so se pojavljale tudi težave. Leta 1952 je bila zaradi nepravilnosti razpuščena lovska družina Otovci, leto pozneje pa LD Stogovci. Lovska zveza je pogosto ukrepala z denarnimi kaznimi in opozorili. Na primer leta 1954 proti LD Kupšinci zaradi nehumanega ravnanja z divjadjo.

Statistika kaže, da je leta 1952 Okrajna lovska zveza Ljutomer štela 321 članov, OLZ Murska Sobota pa 367, kar potrjuje močno rast organiziranega lovstva. Skupaj so na skoraj 50.000 hektarjih Okrajne zveze Ljutomer uplenili divjad v vrednosti skoraj pol milijona dinarjev.

Aprila 1953 je bila v Murski Soboti pomladanska vzrejna tekma ptičarjev, ki jo je vodil Štefan Hajduk. Junija je v Moščancih in Pečarovcih bila velika poplava, ki je škodovala predvsem zajcem in poljski perjadi.

Upravni odbor OLZ je na svoji seji dne 3. marca 1954 kaznoval s pismenim opozorilom in denarno kaznijo 14000 dinarjev lovsko družino Kupšinci, zaradi uboja živih zajcev-samcev.

Maja leta 1945 je bila ustanovljena pri OLZ Murska Sobota komisijska prodajalna lovske zadruge. Okrajna zveza Ljutomer je sklenila 14. aprila, da se zaradi nediscipliniranosti razpusti LD Stogovci, članom pa odvzame orožje. 20. junija je LD Kapca priredila na travniku pri kolodvoru v Lendavi nagradno streljanje na glinaste golobe. 

Obdobje med letoma 1922 in 1955 je bilo za pomursko lovstvo izjemno pestro. Od kaotičnega stanja po razpadu Avstro-Ogrske, prek organizacijskih začetkov, poplav in vojne, do povojne obnove, kar je oblikovalo sodobno lovsko kulturo Pomurja.

Lovci v društvih tistega časa niso bili le strelci, temveč tudi skrbniki narave, vzreditelji divjadi in varuhi tradicije. Njihovo delo je postavilo temelje organiziranemu lovstvu, ki je Pomurje zaznamovalo vse do danes.

Povzeto po literaturi: Lovstvo Pomurja 1922–1957, Okrajna lovska zveza Murska Sobota, Pomurska tiskarna, Murska Sobota, 1957